ILCO invalidsko društvo oseb s stomo Nova Gorica

Dvodnevni izlet v Belo Krajino in Terme Čatež

ILCO društvo Nova Gorica je organiziralo s pomočjo Mivaxa dvodnevni izlet v Belo krajino in Terme Čatež. Dvodnevne dneve smo namenili prijetnemu druženju in spoznavanju krajev Bele Krajine in dogodkom, ki so nam prihajali nasproti. Še preden smo prispeli do Adlešičev smo se ustavili in poskusili dobrote, ki smo jih prinesli.

Adlešiči ležijo na jugovzhodnem delu Slovenije, v Beli krajini, v občini Črnomelj, neposredno ob mejni reki Kolpi. Adlešiči so poznani predvsem po ohranjanju ljudskih običajev in domačih obrti, ki jih utrip modernega časa še ni uspel preglasiti. Adlešiči že pol stoletja ohranja predvsem po zaslugi družine Cvitkovič. V edinem Muzeju narodnih vezenin na slovenskem smo si ogledali zbirke vezenin, izdelke iz lanu in spoznali predelavo lanu od semena do platna. Pokazali so nam pisanje značilnih adlešičkih pisanic. Danes so poznane kot belokranjske pisanice in so turistični spominek Bele krajine in vse Slovenije. Naučili smo se tudi pisanja belokranjskih pisanic, ki slovijo daleč po svetu in so najbolj značilne prav za kraj Adlešiči. Na območju Adlešičih se ohranjajo tudi druge domače obrti: pletarstvo (iz vrbovine, leskovine, slame in koruznega ličkanja), predelava volne, umetnostno kovaštvo, sušenje sadja idr. Adlešiči torej na majhnem prostoru ponujajo izjemen mozaik etnološke, folklorne, biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter številne naravne vrednote. 

Po končanem prvem dnevu smo se odpravili na počitek in razvajanje v Terme Čatež, ki so enih  največjih termalnih vodnih parkov v Evropi, kjer smo uživali v vodnih atrakcijah. Terme Čatež nudijo zdravljenje pri revmatičnih boleznih, stanjih po operacijah, nevroloških in ginekoloških boleznih.

Naslednji dan nas je pot vodila v muzej kjer smo si ogledali stalno razstavo z naslovom »Lojze Slak – virtuoz na diatonični harmoniki Moje plošče so moje knjige«. Razstava predstavlja življenje Lojzeta Slaka in delovanje Ansambla Lojzeta Slaka, ki je deloval od leta 1964 do 2011. Nastal je z združitvijo Tria Lojzeta Slaka in pevske skupine Fantje s Praprotna. Najbolj znane pesmi so V dolini tihi, Čebelar in Ej, prijatelj. Lojze Slak je bil je virtuoz na diatonični harmoniki, pisec skladb in besedil ter ustanovitelj in vodja ansambla. Harmonikam, ki so pod njegovimi prsti tako nepozabno zvenele, je dodal »Slakov gumb«, ki ga lahko vidimo na razstavljenih harmonikah. Razstavljenih je osem harmonik Lojzeta Slaka, 58 albumov, ki jih je ansambel izdal in številne prejete nagrade v obliki zlatih plošč in kaset, zlatih petelinov, čaplje, slavčkov in krone. V sodobno zasnovan muzej je vključen tudi »harmonika šov«. Na odru sta na voljo dve harmoniki, na katero obiskovalci lahko zaigrajo in posnamejo videospot, tako nam je mladi fant, ki je bil z nami zaigral dve Slakovi pesmi z našimi pevskimi glasovi. Prav tako so nam harmoniko tudi razstavili in pokazali njeno notranjost. Zanimiva je bila tudi rekonstrukcija vadbene sobe iz Slakove družinske hiše. Bile so nam na voljo avdio-video točke, kjer smo lahko na ekranih izbirali in poslušali glasbo in si ogledali video posnetke.

Novost v muzeju od 1. marca 2019

Paviljon čebelji svet Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2016 razvilo paviljon Čebelji svet, ki je v sklopu promocije Svetovnega dneva čebel gostoval širom sveta. Preteklo leto je paviljon dalo v brezplačno uporabo Čebelarski zvezi Slovenije, Javni svetovalni službi v čebelarstvu. Ta je z javnim pozivom izbrala lokacijo, kjer se od letošnjega marca nahaja paviljon. Predlagatelja za izbor lokacije sta bila Čebelarsko društvo Novo mesto in Občina Mirna Peč, ki je prostor za postavitev paviljona zagotovila v muzeju Lojzeta Slaka. Paviljon je zasnovan interaktivno, zato si je čebelji svet možno ogledati skozi virtualno resničnost s sodobnimi tehnološkimi pripomočki npr. ogled panja v 360-stopinjskem pogledu, z VR očali, naredijo »selfie« z virtualnim tridimenzionalnim modelom lebdeče kranjske sivke, vse z namenom, da se osvesti o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter njihove ključen vloge na področju kmetijstva, okolja in za človeštvo nasploh.

Odpravili smo se v idilično dolenjsko vasico Šentjurij na Dolenjskem, rojstnem kraju pesnika Toneta Pavčka (1928-2011), kjer je postavljena njegova stalna spominska zbirka, ki se nahaja v Pavčkovem domu sredi vasi. Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal. V domu smo si ogledali postavljeno zbirko pesnikovih slik, knjig in nekaj njegovih osebnih stvari.  Obiskovalci si ogledajo Pavčkov dom in Spominsko zbirko Toneta Pavčka. V domu se nahaja tudi »Pavčkova knjižnica«, kjer lahko med obiskom prebirate njegova dela. Vabljeni ste, da obiščete spominsko obeležje pesniku Tonetu Pavčku, ki je le streljaj stran in si ogledate še cerkvico sv. Jurija in se tako seznanite tudi s sakralno stavbno dediščino.

V poznih popoldanskih urah smo se odpravili proti domu vsi zadovoljni z videnim. Imeli smo prečudovito vodjo teh ogledov, ki nam je veliko povedala. Med potjo je bilo izvedeno žrebanje v vezi našega dvodnevnega ogleda. Tako sta bila dva srečneža, ki sta prejela majici in dežnik  od Mivaxa turistične agencije s katero naše ILCO društvo v vezi prevozov in letovanj sodeluje. Zahvala gre tudi vsem, ki so kakor koli prinesli, da so naši želočki bili veseli in zadovoljni. Kar je ostalo hrane in tekočine od prvega dne smo to storili in počistili na Lomu pri vračanju proti domu. Prepričan sem, vsaj po obrazih udeležencev, da je namen in cilj izleta v celoti dosežen. Posvetili smo se druženju in dogodkom, ki so nam prihajali nasproti, preživeli dva dni, ki se ne bosta kar tako pozabila. Dobra družba, veselo razpoloženje in harmonikar sta naredila svoje in slovo je bilo kar žalostno. Vse je prehitro minilo. A brez žalosti, že načrtujemo novo akcijo.

Zapisal Ivan Mrevlje