Aktualno

Usposabljanje prostovoljcev 2019

dodano 27.11.2019

POROČILO O IZVEDBI SOCIALNEGA PROGRAMA
»PROGRAM USPOSABLJANJA PROSTOVOLJCEV ZA POMOČ OSEBAM S STOMO«
v dneh 08. 09. in 10. novembra 2019

Navedeni program je bil izvajan v Termah Šmarješke Toplice,  kjer imajo na razpolagajo  ustrezne prostore in vso potrebno elektronsko video opremo. Programa se je udeležilo 40 prostovoljcev oseb s stomo. V petek 8.11.2019 v popoldanskem času je bil prihod in namestitev v hotelu ter možnost kopanja v bazenih s termalno vodo in od 17. do 19. ure smo imeli INTERVIZIJO v kateri se vsi prostovoljci te skupine učimo skupaj. To učenje doživljamo, kot prijetno in razbremenilno izkušnjo in hkrati, kot priložnost, da drug drugega podpiramo in bolje spoznavamo. Tako smo pregledali naše delo in se seznanili s težavami z katerimi se soočamo. Trenutno nas je 40 bilo vključenih na usposabljanju prostovoljcev za pomoč osebam s stomo s ciljem – laična pomoč bolnikom in njihovim svojcem, da se lažje znajdejo pri srečevanju z rakom, pri poteku zdravljenja ter pri spopadanju s stiskami zaradi teh bremen. Naš namen je dopolnjevati skrb in nego strokovnega osebja za bolnike ter njihove svojce med zdravljenjem in rehabilitacijo. Pri tem se najpogosteje naše delo z bolniki in njihovimi svojci zreducira na konkretno pomoč s prvimi osnovnimi informacijami, ko prestopijo prag naše hiše in ne vedo ne kod ne kam, na pomoč pri prijavi v naša društva in kaj vse ko stopijo v društvo jim nudimo in daleč največji meri kako lahko pridejo do pripomočkov s katerimi se bodo dobro počutili. Posebej dragocena so daljša druženja, ko potrebujejo našo pozornost, bolj poglobljen pogovor, nekoga, ki mu bo prisluhnil.

Ob dosedanjem delu na društvih smo se odzivali tudi klicem. Vsako leto potekajo srečanja skupine tistih, ki smo pripravljeni prevzeti tudi take dolžnosti, hkrati pa začenjamo tudi z delavnicami in predavanji za širšo informiranost in izobraževanje, da bi lahko čim prej prevzeli dogovorjene naloge tudi pri spremljanju oseb s stomo in hkrati pomagali rušiti predsodke in širiti informiranost javnosti o tem do nedavnega še preveč obrobnem področju.
Irena Kalan nam je predstavila  brošuro »Stoma nov začetek«. Apelirala je, da si vsi to brošuro preberemo in pri odpustu osebe s stomo iz bolnišnice naj to brošuro se tej osebi tudi izroči.
Po večerji je bila aktivna vadba v vodi ob vodstvu fizioterapevta.                                                    

V soboto 9.11.2019 ob 9.30 uri nam je predavatelj prim.mag. Miran Rems dr. med. predaval na temo »STOMA – NOV ZAČETEK«. Povedal je, da poznamo več vrst stom: kolostoma (debelo črevo izpeljano na trebušno steno), ileostoma (tanko črevo izpeljano na trebušno steno), urostoma (kirurško narejena odprtina na trebušni steni, skozi katero je potegnjen del tankega črevesa, v katerega sta pripeljana oba sečevoda). Indikacije za oblikovanje kolostom in ileostom:
•    Maligne bolezni črevesja - rak na črevesju
•    Vnetna obolenja debelega črevesa
•    Chronova bolezen
•     Ulcerozni kolitis in proktitis
•    Divertikulitis
•    Psevdomembranozni enterokolitis
•    Poškodbe črevesja, danke in presredka
•    Prirojene nepravilnosti anorektalnega predela
•    Fistule Inkontinenca za blato
•    Paraplegija

O kolostomi govorimo takrat, ko je debelo črevo speljano skozi trebušno steno z namenom, da kirurg oblikuje umetni zadnjik, skozi katerega stomist izloča blato. Odvajanje blata mimo debelega črevesa ali zadnjika je treba izpeljati zaradi različnih bolezni in težav. Kolostoma je najpogosteje posledica operativnega zdravljenja raka na debelem črevesju in zadnjika, lahko je posledica zdravljenja vnetnih črevesnih bolezni, poškodb črevesja ali zadnjika, prirojenih anorektalnih nepravilnosti, zapore črevesja in nekaterih drugih bolezni. Tak odvod je običajno trajen, so pa tudi primeri, ko je stoma začasna za razbremenitev črevesja.

O stalni ileostomi govorimo takrat, ko je odstranjeno celotno debelo črevo, danka in zadnjik, tako da je funkcija tega dela prebavil izgubljena in pomeni dokončno stanje, zato odvajanje blata po naravni poti ni več mogoče. Začasno ileostomo kirurg oblikuje takrat, kadar je treba začasno izključiti odvajanje blata po naravni poti, predvidena pa je rekonstrukcija (obnova). Blato, ki se izloča po ileostomi, je v začetku zelo tekoče. Izločanje po ileostomi je stalno, zato je treba stalno nositi ileostomalno vrečko. Kontinentna ileostoma ali pouch je posebna vrsta ileostome, ko bolnik lahko kontrolirano prazni vsebino po ileostomi. To je različica klasične ileostome, pri kateri bolniku ni treba stalno nositi vrečke. Bolnik si tako kontrolirano večkrat na dan izprazni rezervoar.

Urostoma je kirurško narejena odprtina, skozi katero je preusmerjen odtok seča. Poznamo: Suhe/kontinentne urinske stome: so vrata (na stomalni strani je zaklopka, ki preprečuje iztekanje seča) v zbiralnik seča (rezervoar), v katerega sta všita sečevoda samostojno, združeno ali prek dodanega dela črevesja. Taka stoma je skrita nizko na trebuhu ali v predelu popka, ker ne potrebuje večjih stomalnih pripomočkov. Oskrba take stome je intermitentna čista samo kateterizacija, ki jo izvaja stomist v rednih časovnih presledkih. Ureterostoma: sečevod je izpeljan neposredno na površino kože. Za oskrbo ureterostome uporabljamo stomalne pripomočke, enodelne ali dvodelne sisteme. Brickerjev mehur, ilealna zanka ali mokra stoma. Sečevoda se nahajata v koščku tankega črevesa. Pri urostomi seč izteka neprestano. Potrebna je skrbna nega kože za preprečevanje razraščanja glivic. Uporabimo enodelno ali dvodelno vrečko z nepovratno valvulo (preprečuje, da bi se seč izlival nazaj proti stomi). Vrečko praznimo preko iztoka na dnu.

Pri slabšem tesnjenju šivov lahko pride do vnetja trebušne mrene (peritonitis), nastane lahko tudi ohromitev ali zapora črevesa, krvavitev iz stome, slaba prekrvitev stome z možnostjo odmrtja, vnetje kože ob stomi, vgreznjene ali izbo čenje stome, fistula ob stomi, zožitev stome, kila ob stomi. Težave se lahko pojavijo, če je umetni izhod na nepravilnem mestu, če je maščobna plast trebušne stene predebela, če so v bližini brazgotine. Te zaplete praviloma se da obvladati.  Kirurgi se trudijo, da do njih sploh ne pride.  Splošne nevarnosti operacij, kot so okužbe, tvorbe krvnih strdkov ali dodatne poškodbe, so zaradi napredka v medicini postale zelo redke in tudi zdravljenje teh zapletov je bistveno uspešnejše.. Potrebna je primerna prehrana, da črevesna vsebina ni ne pretekoča, ne pretrda, in da ne vsebuje preveč plinov. Stomist lahko opravlja vsakodnevne aktivnosti, se po operaciji vrne v normalno življenje. Delo nas zaposluje, zadovoljuje in nam zagotavlja eksistenco. Uspešno opravljeno delo nam dviguje samozavest in motivira za nadaljnje delo. Pri tem je pomembna tudi sprostitev, počitek in rekreacija, da lahko naberemo nove moči. Odsvetujejo se težka fizična dela, dvigovanja težkih bremen (možnost nastanka parastomalne kile). Ljudje, ki živijo s stomo, imajo svoje društvo, kjer izmenjujejo svoje osebne izkušnje in si pomagajo.

Ob 14. uri pa do 16. ure nam je predavala Renata Batas, dipl.m ET na temo: »Pomoč osebam s stomo po operaciji«. Prostovoljec vnaša v življenjski prostor posamičnega človeka, skupine, skupnosti in družbe svoj polet, energijo, željo po spreminjanju okoliščin življenja v pozitivni smeri. Značilnosti delovanja prostovoljcev so človečnost, ustvarjalnost in pripravljenost dajanja v dobrobit sočloveku in skupnosti. Pri tem prostovoljec tudi veliko prejme zase, zavest koristnega delovanja, osebnostno rast, vpetost v socialno mrežo, možnost so vplivanja na dogajanja v svojem okolju. Vključevanje mladih prostovoljcev v dejavnosti društev in drugih nevladnih organizacij ima veliko pozitivnih učinkov: tako na lokalni kot na državni ravni. V tovrstnih organizacijah je prostovoljno delo del vsakdana in sprejeto z odprtimi rokami. Društev, zavodov in ustanov brez ogromnih ur prostovoljnega dela ne bi bilo. Prav tako so prostovoljci pogosto tisti, ki so prvi, ko potrebujemo pomoč, ko so ogrožena naša življenja. Mladi prostovoljec pridobi prve izkušnje v delovnem okolju, nauči se sodelovanja, dela v skupini in pod mentorstvom; obenem pridobi nova poznanstva in kontakte, ki mu lahko koristijo pri iskanju zaposlitve. S svojim delom razvija občutek solidarnosti in sočutja do sočloveka, prav tako pa se nauči, kakšno vlogo imajo društva in nevladne organizacije pri višanju kakovosti življenja osebam s stomo na občinski in državni ravni.  Niso samo zdravniki in medicinske sestre tisti, ki pomagajo bolniku okrevati po težkih poškodbah in boleznih. Tudi zgolj topla in prijazna beseda, pogovor ali le nekdo, ki je pripravljen poslušati pacientove zgodbe, pripomorejo k njegovemu hitrejšemu okrevanju. »Veste, nekateri pacienti želijo govoriti o svoji bolezni, drugi o svojem otroštvu, pa o literaturi, o vrtu in o rožah, o čisto vsakdanjih rečeh. Vsak kdaj potrebuje pogovor. In potem vidiš, da jim je lažje, da se boljše počutijo, da so veseli, ker si je nekdo resnično vzel čas zanje, zato bi bilo potrebno, da se medicinska sestra pogovori s bolnikom, ki je pridobil stomo če ga lahko obišče prostovoljec s stomo. Prostovoljstvo je tako pomemben temelj delovanja v naših organizacijah.   

Po končanem skupinskem delu smo se ob 18. uri odpravili na večerjo z družabnim večerom.   

Predavanje z naslovom "Kako ohraniti voljo do prostovoljstva"

Nedeljsko predavanje 10.11.2019 je bilo namenjeno razmišljanju o razlogih za odločitev sodelovanja pri prostovoljstvu ter na kakšen način lahko kljub vsem težavam ohranimo pozitivno naravnanost  do prostovoljstva. Ljudje, posebej tisti, ki so že doživeli resne stiske, so pogosto zelo pripravljeni pomagati drugim, biti koristni. Omenjene želje lahko zagotovi opravljanje prostovoljstva. Nikakor pa ni nujno, da bodo prostovoljci dobili potrditve, ki so jih želeli ter želeno izkazano hvaležnost za svoje delo. Zato je nujno, da motivacijo za prostovoljstvo vodijo bolj splošni, družbeni cilji pomoči skupnosti, človeštvu ter izpolnjevanje želje po koristnosti. Vse omenjeno se bo sicer izvajalo ob stiku z konkretnimi ljudmi, zadovoljstvo prostovoljca pa ne bo odvisno od vsakokratne uspešnosti stika z pacientom.

Zapisala: Darja Barborič Vesel, predavateljica

Zaključili smo z evalvacijskim vprašalnikom odšli na kosilo, pomenkom ob popoldanski kavi, kopanju in prisrčnem poslavljanju in želji, da se kmalu spet vidimo…

Vodja programa Ivan Mrevlje