Pohod po dolini Dragonje

V sredo, 13. septembra 2017, smo imeli v okviru posebnega socialnega programa na državni ravni organiziran enodnevni pohod po dolini Dragonje. Pohoda se je udeležilo 79 pohodnikov iz vseh šestih ILCO društev povezanih v Zvezo invalidskih društev ILCO Slovenije. Avtobusi so nas pripeljali do zbornega mesta na turistični kmetiji Mahnič v Dragonji, kjer so nam postregli s kavo, pršutom in šilcem kratkega.

Vsi smo bili kar malo presenečeni, ker se je letos pohoda udeležilo zelo malo naših prijateljev, članov ILCO društva Maribor in Koroške. Po dobrodošlici nas je pozdravila turistična vodnica Lara Segarič, ki nam je povedala veliko o zgodovini in drugih znamenitostih doline Dragonje. Gostiteljica Ingrid Mahnič pa nam je predstavila kmetijo in nam predstavila vinogradništvo in suhe mesnine, glavne dejavnosti njihove kmetije. Pripovedovala je na zanimiv, včasih tudi šaljiv način in nam povedala marsikatero zanimivost, ki je nismo vedeli. 

Po predstavitvi kmetije smo se odpeljali do štartne točke našega pohoda in se odpravili na pohod. Pot nas je vodila ob reki Dragonji, kjer smo uživali v sončnih žarkih, saj smo si za izlet izbrali najlepši dan tega tedna. Vodnica Lara nam je povedala, da je Dragonja presihajoča reka, ki se pri Sečovljah izliva v Jadransko morje. Je mejna reka s Hrvaško in edina slovenska reka, ki ne teče skozi naselja in je zato neokrnjena in čista. Na svoji poti razkriva flišne plasti, ustvarja zanimive geomorfološke pojave in tolmune. Dolina Dragonje je bila blagodat že starim Rimljanom: na 29 km dolgi reki so mleli žito v več kot 40-ih mlinih. Danes lahko v dolini Dragonje vidimo veliko opuščenih mlinov. Obnovljena sta le Kodarinov in Mazurinov mlin. Vidimo pa lahko tudi domačije in zaselke, ki izkazujejo pristno in značilno istrsko arhitekturo.

Po približno dveh urah in pol hoje po čudovitem sončnem vremenu smo se vrnili do avtobusov, nekatere, ki so že težko hodili, je avtobus kar spotoma pobral. Posneli smo še skupinsko fotografijo in se odpeljali nazaj na kmetijo Mahnič. Tu nas je pričakalo kosilo in glasbeni ansambel, ki je poskrbel, da smo se po dobrem kosilu in prijetnem pogovoru o vtisih iz pohoda, zavrteli še v plesu. Gospodinja kmetije gospa Ingrid, ki je med drugim tudi predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre in vinski vitez I. reda, nam je znova pripovedovala o vinih, tudi svetovnih, zlasti pa o domačem Refošku in Malvaziji.

Prijetno utrujeni in zadovoljni z lepo preživetim dnevom smo se pozno popoldne odpravili vsak proti svojemu domu.

Vodja programa,
Zoran Terglav