Poročilo posebnega socialnega programa »Usposabljanje prostovoljcev za pomoč osebam s stomo«

Spoštovani člani, spoštovane članice prostovoljci vesel sem, ker smo se v takšnem številu zbrali 02. 03. in 04. 07. 2021 na predavanju posebnega socialnega programa»Usposabljanje prostovoljcev za pomoč osebam s stomo » v Šmarjeških Toplicah.  Saj prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker izboljšuje kakovost življenja v družbi, brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob, izključeni, zato je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnost aktivnega delovanja državljanov v družbi. Tudi čas in energija, ki jo namenimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, bolnim ljudem, se vedno znova izkažejo kot dober čas. To so ure, ki so dragocene za druge in ravno zaradi tega tako zelo dragocene za nas. Ker smo se v tem prostovoljskem času odmaknili od sebe, od svoje usmerjenosti samo v sebe in svoje realnosti, ki nam preprečuje povezanost z drugimi. Človek, vsaj večina nas, pa je narejen tako, da se ojača in zdravi v stiku z drugimi. Še posebej, če so ti stiki iskreni, sočutni in koristni.

Tako nam je Anita Jelar predstavila kaj mora enterostomalniterapet delati v bolnišnic po koncu operacije seveda sledi rehabilitacija, ki je v tem primeru ključnega pomena za nadaljnje (čim manj stresno) življenje. Rehabilitacija pacientov s stomo je danes mednarodno priznana samostojna medicinska dejavnost, tudi v Sloveniji. Strokovni kader, ki se ukvarja skozi celoten proces s tem področjem se imenuje enterostomalni terapevt, sodelovanje s terapevtom pa se začne že pred operacijo in traja tudi, ko pacient zapusti bolnišnico.

Naloge enterostomalnega terapevta so:

–da pripravi pacienta na poseg,

– sodeluje s kirurgom (posvet na katerem mestu bi bila stoma najbolj primerna za pacienta),

– pacienta seznanja s postopkom rehabilitacije in ga opogumlja, da postane čim bolj samostojen,

– svetuje pacientu, kako živeti po odpustu iz bolnišnice ter na koga se pacient lahko v prihodnje obrne.

Negotovo življenje po operaciji - Sam uvod v življenje s stomo, kot ste prebrali s pomočjo strokovno usposobljenega osebja, ni največja ovira. Kaj kmalu, ko pride človek v utečeno življenje nastopijo različne psihološke ovire s katerimi se ljudje s stomo srečujejo. Zato je zelo pomembno, da se vedno lahko obrnemo ali na družino oziroma na strokovnjaka, ki je na dosegu roke. Šele, ko ljudje dobijo občutek, da lahko obvladujejo svoje življenje izgine uvodni stres.

Zelo priporočljivo je sodelovanje družinskih članov pacienta skozi cel proces rehabilitacije. Od njih je velikokrat odvisno, koliko podpore in občutka sprejetja dobi človek s stomo.

Prav tako nas je mag. Darja Barborič  Vesel v soboto s predavanjem,  izobraževanjem, praktičnim delom  in načinu razmišljanja, ki opredeljuje osebnost in integrira izkušnje v času epidemije v kateri živimo, tesnobe glede lastnega zdravja in družbenih razmer, zaskrbljenosti glede ekonomskega stanja in družbenih odnosov, je odmik po svoji volji neprecenljiv. Že samo občutek, da se mi sami odločimo, kaj bomo naredili in za koga. Da se določen čas ne ukvarjamo s svojimi tesnobami in težavami svojih življenj in da si damo možnost, da začutimo, da smo koristni, da je zaradi našega delovanja naš svet malo boljši. Da je bolnik po operaciji vsaj uro druženja z nami manj zbegan, da se ob našem prebiranju šal tedna nasmehne, da ob naših  pozornih vprašanjih in zanimanju, začuti, da je še vedno in kljub vsemu nekaj vreden. Tako je tudi čas, ki ga vedno znova namenimo za dobro drugih, vokviru organizacije ali pa  v naših intimnih življenjih, vedno znova krog povezovanja med nami.

V soboto popoldne smo se odpeljali v Pleterje.Sprejel nas je Simočič Jože in nam povedal, da je še edina delujoča Kartuzija v Sloveniji, ki zvesto obdeluje zemljo, katere sad so različni izdelki. Poleg na Dolenjskem nepogrešljivega cvička bratje kletarji gojijo izvrstno mašno vino iz izbranih belih sort, jagodni izbor chardonnaya, kerner izbor, sivi pinot, lastno penino in ledeno vino. Razen pridelave vin, v samostanu čebele omogočajo izdelavo sveč iz čebeljega voska in drugih čebelarskih izdelkov, sadovnjak pa daje plodove za sadjevec, slivovko, pletersko hruško, ... Ogledali smo si multivizijske predstavitve o zgodovini kartuzije in življenju kartuzijanov.

Po ogledu smo se odpeljali v Kostanjevico  na Krki v gostilno Žolnir, kjer smo se od napornega dne sproščali…

V nedeljo smo nadaljevali mag. Darja Barborič  Vesel z izobraževanjem in praktičnim delom, ter tako zaključili prostovoljstvo, ki pokaže našo zmožnost opazovanja in zaznavanja. Zmožnosti in hotenja, da ne vidimo predvsem samo sebe. Da opazimo drugega človeka v vsej njeni ali njegovi celovitosti, se ne ustrašimo primanjkljajev in stisk. Nasprotno, prostovoljec da drugemu občutek, da ni sam, da ga je opazil, da mu je mar in da je pripravljen z dobro voljo nameniti svoj čas in energijo zanj.